Ameriške posebne enote so v Severnem Atlantiku ob logistični podpori britanskih pomorskih in zračnih sil zasegle naftni tanker Bella 1, ki je povezan z Venezuelo. Britanska vlada je operacijo označila za uspeh transatlantskega varnostnega sodelovanja in dokaz, da prizadevanja premierja Keirja Starmerja za ohranjanje tesnih vezi s predsednikom Donaldom Trumpom prinašajo rezultate. London poudarja, da bo takšno ukrepanje omejilo delovanje t. i. flote v senci, ki jo Rusija uporablja za izogibanje sankcijam pri prodaji nafte, s čimer neposredno podpirajo Ukrajino. Kljub uradnemu zadovoljstvu pa se v ozadju krepijo napetosti zaradi Trumpovih zunanjepolitičnih ambicij, predvsem glede njegove ponovne želje po prevzemu Grenlandije. Kritiki opozarjajo, da bi lahko ameriške ozemeljske težnje po Grenlandiji britansko diplomacijo postavile pred neobvladljive preizkušnje, saj bi morala država izbirati med brezpogojno podporo Washingtonu in ohranjanjem stabilnosti v regiji. Operacijo nekateri vidijo tudi kot enostransko dejanje ZDA, ki kljub britanskemu sodelovanju sledi izključno doktrini 'Amerika na prvem mestu'. Vlada v Londonu si prek zagotavljanja ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino prizadeva preprečiti morebitno osamitev evropskih zaveznic s strani Trumpove administracije. Uspeh te strategije ostaja pod vprašajem, saj so interesi obeh držav glede nadzora nad naravnimi viri in strateškimi plovnimi potmi v Arktiki vse bolj v nasprotju. Zaseg tankerja tako predstavlja le del širše geopolitične igre, kjer se prepletajo sankcije proti Rusiji, stabilnost naftnega trga in prihodnost čezatlantskega zavezništva.

Posebne enote Združenih držav Amerike so 7. januarja 2026 v severnem Atlantiku izvedle obsežno operacijo, v kateri so po večtedenskem zasledovanju zasegle naftni tanker Marinera. Ladja, ki je plula pod rusko zastavo in je bila prej znana pod imenom Bella 1, je osumljena kršenja mednarodnih sankcij z nelegalnim prevozom venezuelske nafte. Operacija, ki je potekala v bližini islandskih voda, je vključevala ameriško obalno stražo in specialne enote, ki so se na krov vkrcali s helikopterji. Združeno kraljestvo je pri operaciji nudilo ključno logistično in obveščevalno podporo, vključno z uporabo oporišč in izvidniških letal kraljevih letalskih sil (RAF). Britanski premier Keir Starmer in ameriški predsednik Donald Trump sta se po uspešni akciji po telefonu pogovarjala o usklajenem prizadevanju za preprečevanje izogibanja sankcijam. Britanski obrambni minister John Healey je poudaril, da je bila podpora Združenega kraljestva v celoti skladna z mednarodnim pravom in odraz globokega varnostnega zavezništva med državama. Hkrati so oblasti v Rokavskem prelivu opazile še eno sankcionirano rusko ladjo, Arcusat, ki je plula pod lažnim imenom in kamerunsko zastavo, da bi prikrila svoj izvor. Zaseg Marinere in sočasno zavzetje tankerja Sophia v Karibskem morju pomenita stopnjevanje pritiska na rusko t. i. floto v senci. Ruski poskusi, da bi z registracijo ladij v domačih pristaniščih, kot je Soči, odvrnili ameriško posredovanje, se v teh primerih niso izkazali za uspešne, kljub prisotnosti ruskih vojaških plovil v bližini.

Britanska banka HSBC je s francoskim nacionalnim finančnim tožilstvom (PNF) sklenila sodni sporazum o javnem interesu, v okviru katerega bo plačala 267 milijonov evrov globe zaradi vpletenosti v obsežno shemo davčnih utaj, znano kot 'CumCum'. Banka je na zaslišanju pred sodiščem v Parizu priznala krivdo za sodelovanje pri utaji davkov na dividende tujih delničarjev. S plačilom globe se je HSBC izognila kazenskemu pregonu, kar je standarden postopek pri tovrstnih finančnih poravnavah v Franciji. Operacije 'CumCum' so vključevale kompleksne prenose delnic okoli datuma izplačila dividend, s čimer so se tuji vlagatelji izognili plačilu obveznih francoskih davkov. HSBC je po banki Crédit Agricole postala druga velika finančna institucija, ki je v okviru te afere uradno priznala krivdo in sprejela finančno kazen. Ta korak banke stopnjuje pritisk na preostalih 11 finančnih ustanov, ki so še vedno pod preiskavo zaradi podobnih praks. Preiskovalci so ugotovili, da so banke delovale kot sostorilke pri prikrivanju dejanskega lastništva delnic, s čimer so francoski državni proračun oškodovale za znatna sredstva. Skupna višina poravnave banke HSBC odraža resnost očitanih dejanj in predstavlja eno večjih glob v zgodovini francoskega finančnega nadzora, kar nakazuje na odločnejši pristop države pri pregonu davčnih nepravilnosti v bančnem sektorju.

Pakistanska nacionalna letalska družba Pakistan International Airlines (PIA) je napovedala, da bo 30. marca 2025 ponovno vzpostavila neposredno letalsko povezavo med Lahorejem in Londonom. Odločitev o razširitvi dejavnosti v Združeno kraljestvo sledi nedavni obnovi letov v Manchester in napovedi povezave med Islamabadom in Londonom, ki bo stekla 29. marca. Po besedah tiskovnega predstavnika družbe so tovrstni ukrepi odgovor na izjemno visoko povpraševanje potnikov in dolgoletne prošnje pakistanskih izseljencev v Evropi. Letalska družba načrtuje, da bo do konca marca v Združeno kraljestvo opravila do sedem letov tedensko. Na relaciji Islamabad–London bodo letala letela trikrat na teden, medtem ko bo povezava iz Lahoreja na voljo enkrat tedensko. Trenutne zmogljivosti na obstoječih linijah so po navedbah prevoznika polno zasedene, kar opravičuje širitev flote in urnikov na britanskem trgu. Vodstvo podjetja PIA je ob tem razkrilo, da v prihodnje načrtujejo še dodatno povečanje števila letov tudi v druge kraje po Združenem kraljestvu. Operativne priprave za neposredne lete so že v zaključni fazi, kar označuje pomemben mejnik za podjetje, ki se je v preteklem obdobju soočalo z omejitvami pri letenju v evropski zračni prostor.

Kambodžanske oblasti so v torek aretirale in Kitajski izročile Chena Zhija, 38-letnega poslovneža z dvojnim državljanstvom (kitajskim in kambodžanskim), ki je domnevno vodil eno največjih transnacionalnih kriminalnih mrež v Aziji. Aretacija in izročitev sta sledili večmesečni preiskavi in sta bili izvedeni na zahtevo kitajskih oblasti. Chen Zhi, ustanovitelj in predsednik multinacionalnega konglomerata Prince Group, naj bi bil po navedbah ameriških zveznih tožilcev odgovoren za vodenje spletne prevare, ki je oškodovala žrtve po vsem svetu in izkoriščala žrtve trgovine z ljudmi. Njegovo kambodžansko državljanstvo je bilo decembra preklicano. Ameriško ministrstvo za finance in britansko zunanje ministrstvo sta oktobra obtožila Chena Zhija vodenja transnacionalne kriminalne mreže, ki je izvajala goljufije s kriptovalutami, trgovino z ljudmi in pranje denarja. Obtožbe ZDA proti Chenu vključujejo goljufije in pranje denarja, ki izvirajo iz vodenja večmilijardne spletne prevare iz Kambodže. Ameriški tožilci trdijo, da je Chen usmerjal operacije delovnih taborišč v Kambodži, kjer so bili trgovani delavci zaprti v zaporom podobnih objektih, obdanih z visokimi zidovi in bodečo žico. Skupaj s Chenom Zhijem sta bila aretirana in izročena še dva kitajska državljana. Primer poudarja razširjenost centrov za spletne prevare po jugovzhodni Aziji, ki so po ocenah Urada ZN za droge in kriminal oškodovali žrtve po vsem svetu za milijarde dolarjev z navideznimi naložbenimi shemami.

Evropski sistem za ocenjevanje vsebine videoiger PEGI je predčasno razkril obstoj nove igre iz priljubljene pustolovske serije Life is Strange, ki jo izdaja podjetje Square Enix. Igra z naslovom Life is Strange: Reunion se je pojavila na spletni strani regulatorja v različici za konzolo PlayStation 5, vendar so jo administratorji po odkritju s strani oboževalcev hitro odstranili. Čeprav podjetje Square Enix uradno še ni napovedalo novega naslova, tovrstna razkritja pri ocenjevalnih organih običajno veljajo za verodostojen dokaz o skorajšnjem izidu. Serija Life is Strange je znana po poudarku na pripovedovanju zgodb in težkih moralnih odločitvah igralcev, kar je franšizi prineslo svetovni sloves. Predhodni deli so bili kritiško hvaljeni zaradi obravnave kompleksnih družbenih tem in uporabe nadnaravnih elementov v vsakdanjem okolju. Uhajanje podatkov o naslovu Reunion namiguje, da se razvijalci morda vračajo k motivom ponovnega srečanja, kar je v skupnosti ljubiteljev videoiger sprožilo številna ugibanja o vrnitvi starih likov. Zaradi nenadne odstranitve zapisa s spletne strani PEGI strokovnjaki predvidevajo, da je šlo za administrativno napako pri objavi pred uradnim trženjskim ciklom. Kljub molku založnika Square Enix so ljubitelji žanra s pomočjo arhiva že dokumentirali obstoj ocene, kar postavlja temelje za pričakovano uradno napoved v prihodnjih mesecih. Industrija videoiger se na tovrstne dogodke pogosto odzove s pospešitvijo objave uradnih napovednikov.

McDonald's je zavrnil trditve v skupinski tožbi, ki podjetje obtožuje zavajanja potrošnikov s trženjem sendviča McRib kot izdelka iz svinjskih reber, medtem ko naj bi vseboval druge kose svinjine. Tožba izpostavlja ime in obliko sendviča kot elementa zavajanja.

Britanska bančna skupina HSBC je danes pričela s promocijsko kampanjo, v okviru katere novim uporabnikom premijskih storitev ponuja denarne nagrade v višini do 750 britanskih funtov. Ponudba je namenjena tistim komitentom, ki na banko prenesejo večje število svojih finančnih storitev oziroma znatna sredstva. Akcija pod imenom 'Bring More' predstavlja eno izmed agresivnejših tržnih potez banke v zadnjem obdobju, s katero želijo privabiti premožnejše stranke v svoj segment Premier. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za neposreden odziv na povečano konkurenco na trgu bančnih storitev, kjer se ponudniki spopadajo za zvestobo strank z visoko boniteto. Program vključuje takojšnje denarno povračilo ob izpolnjevanju določenih pogojev, ki vključujejo minimalne pologe in uporabo bančnih produktov za upravljanje premoženja. Ponudba začne veljati takoj in je časovno omejena, vendar banka ob tem poudarja, da so ugodnosti namenjene dolgoročnemu sodelovanju z novimi strankami.

Britanska meteorološka služba Met Office je izdala rumena opozorila zaradi snega in ledu, ki bosta v prvih dneh novega leta zajela London in okrožje Surrey. Arktični val je prinesel drastičen padec temperatur, ki so se v nekaterih delih države spustile do -10 stopinj Celzija. Zaradi ekstremnih razmer je bilo izdano redko opozorilo za varovanje zdravja, saj nizke temperature predstavljajo neposredno tveganje za življenje ranljivih skupin prebivalstva. Arktični piš, ki spremlja vstop v leto 2026, povzroča težave v prometu in logistiki po vsej Angliji. Ekstremne vremenske razmere so spodbudile tudi povečano povpraševanje po zimski opremi. Blagovna znamka UGG je ob tem predstavila nove modele nepremočljivih škornjev, prilagojenih za sneg in plundro, kar odraža prilagajanje potrošniškega trga na vse ostrejše zimske pogoje. Meteorologi napovedujejo, da se bo mraz nadaljeval tudi v prihodnjih dneh, kar bo dodatno obremenilo energetski sistem in zdravstvene storitve v državi.

Britanski funt (GBP/USD) je narasel za 0,29 % in dosegel raven 1,3500, saj je ameriški dolar (USD) izgubljal vrednost zaradi geopolitičnih napetosti in slabih gospodarskih podatkov iz ZDA. Indeks ameriškega dolarja (DXY) se je približal 200-dnevnemu drsečemu povprečju, medtem ko je par USD/CAD podaljšal zmagoviti niz že peti dan zapored in se trgoval 0,25 % višje.

Vrhunski dirkači svetovnega prvenstva formule 1 so se v pripravah na novo sezono spopadli z izjemno visokimi stroški za podaljšanje svojih tekmovalnih licenc. Max Verstappen, Lando Norris in Oscar Piastri so skupno odšteli približno milijon evrov za pridobitev superlicenc, ki so nujne za nastopanje v elitnem razredu motošporta. Sistem določanja cen licenc temelji na točkovnem izkupičku iz pretekle sezone, kar pomeni, da najuspešnejši vozniki plačujejo najvišje zneske. Pridobitev in vzdrževanje statusa voznika formule 1 zahteva znatne finančne vložke, saj Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) zaračunava fiksno pristojbino in dodatni znesek za vsako osvojeno točko v svetovnem prvenstvu. Ker so Verstappen, Norris in Piastri v lanskem letu dosegali vrhunske rezultate, so se njihove dajatve povzpele do rekordnih višin. Čeprav so ti zneski za povprečnega državljana astronomski, v svetu vrhunskega motošporta predstavljajo standarden strošek za zagotavljanje pravice do tekmovanja na najvišji ravni.

Svetovni finančni trgi so vstopili v leto 2026 z nizko likvidnostjo in umirjenim trgovanjem, kar je značilno za praznični čas. Ameriški dolar je v primerjavi s švicarskim frankom ostal pod ravnjo 0,7940, pri čemer je ameriška valuta v preteklem letu izgubila več kot 12 odstotkov vrednosti. Podobno zatišje je bilo opaziti pri britanskem funtu, ki kljub rahlemu bikovskemu trendu proti japonskemu jenu ni uspel prebiti ključne uporne točke pri 211,50. Trgovanje v Aziji je bilo okrnjeno, saj so borze na Kitajskem in Japonskem zaradi novoletnih praznovanj ostale zaprte, kar je dodatno zmanjšalo obseg transakcij. Na britanskem nepremičninskem trgu podatki gradbene družbe Nationwide Building Society kažejo na izrazito upočasnitev rasti cen nepremičnin, ki se bo po napovedih analitikov nadaljevala tudi v letu 2026. Decembra se je letna rast cen v Združenem kraljestvu upočasnila na 0,6 odstotka, kar je močan padec glede na novembrskih 1,8 odstotka. Medtem ko večina regij beleži stagnacijo, Severna Irska ostaja izjema z več kot devetodstotno rastjo cen v preteklem letu. Pričakovanja za prihodnje leto ostajajo pesimistična, saj naj bi visoki stroški financiranja še naprej omejevali povpraševanje kupcev.

Tesco je v sklopu boja za stranke z Aldijem ponovno uvedel linijo izdelkov "Value" z modro-belimi črtami. Hkrati je obljubil ohranitev nizkih cen na 3000 izdelkih znanih blagovnih znamk, kot so Weetabix, Fairy Liquid, Heinz in Cadbury.

Ekonomski pogled na leto 2026 je mešan: inflacija je nižja, gospodarska rast pa boljša od pričakovanj, vendar gospodinjstva še vedno zaznavajo izzive. Guverner Federal Reserve Stephen Miran napoveduje, da bo Fed v letu 2026 znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. Poleg tega se pojavljajo vprašanja o morebitnem poku balona umetne inteligence in izzivih, s katerimi se sooča predsednik Federal Reserve Jerome Powell.

Britanska krovna sindikalna organizacija Trades Union Congress (TUC) je opozorila na naraščajočo nacionalno krizo zaradi stresa, povezanega z delom. Raziskava sindikatov je razkrila, da se delavci v Združenem kraljestvu spopadajo z rekordnimi ravnmi obremenitev, medtem ko delodajalci pogosto neustrezno ocenjujejo tveganja ali ne ukrepajo za zaščito duševnega zdravja svojih zaposlenih. Po podatkih TUC skoraj 80 odstotkov sindikalnih predstavnikov poroča o prisotnosti stresa kot ključne težave na delovnih mestih. Podatki Izvršnega odbora za zdravje in varnost (HSE) so še dodatno osvetlili razsežnost problematike, saj so v obdobju 2024/25 zabeležili kar 22 milijonov izgubljenih delovnih dni zaradi stresa. Sindikati pozivajo k takojšnjim sistemskim ukrepom za zmanjšanje prekomernih delovnih obremenitev, ki negativno vplivajo na produktivnost in splošno zdravje prebivalstva. Poudarjajo, da gre za vprašanje, ki zahteva nacionalno strategijo, saj trenutno stanje povzroča nepopravljivo gospodarsko in družbeno škodo.

Donald Trump je podprl zakon o sankcijah proti Rusiji, ki predvideva uvedbo do 500-odstotnih carin za države, ki uvažajo rusko nafto. Predlog zakona, imenovan "Zakon o sankcioniranju Rusije 2025", vključuje sekundarne carine za kupce in preprodajalce ruske energije, kar povzroča zaskrbljenost v Indiji zaradi potencialnih gospodarskih in diplomatskih posledic.

Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

Upokojenci z nizkimi dohodki se lahko potegujejo za do 2.000 funtov pomoči pri plačilu položnic za energijo pri družbi British Gas. Britanski varčevalci so vlagali rekordne zneske v ISA račune pred proračunom. Kancelarka Rachel Reeves se sooča s kritikami zaradi načrtovanih sprememb davka na dediščino, ki naj bi ogrozile delovna mesta v družinskih podjetjih. Zamrznjeni davčni pragovi in naraščajoči dohodki povzročajo nepričakovane davčne obveznosti za številne upokojence in varčevalce. Predlagane so reforme pokojninskega sistema zaradi 'rastočega davčnega bremena mladih'.

Indeks FTSE 100 je ob začetku novega leta dosegel novo rekordno vrednost in se povzpel na 10.036,82 točke, kar je mejnik v zgodovini britanskega borznega indeksa.

Železniški operater Eurostar je zaradi resnih težav z električnim napajanjem v predoru pod Rokavskim prelivom odpovedal vse potniške povezave med Londonom in celinsko Evropo. Do popolne zaustavitve prometa je prišlo v enem izmed prometno najbolj obremenjenih obdobij leta, ko se številni potniki vračajo domov po praznikih. Po uradnih navedbah podjetja je napaka na električni napeljavi povzročila okvaro vlaka, ki je nato obtičal neposredno v predoru, kar je onemogočilo prehod ostalim kompozicijam. Zaradi izpada so bili odpovedani vsi vlaki med Londonom ter Parizom, Brusljem in Amsterdamom, kar je povzročilo potovalni kaos na ključnih evropskih železniških vozliščih. Predstavniki Eurostarja so pojasnili, da so morali promet ustaviti do odprave tehnične napake na nadzemni električni napeljavi in umika okvarjenega vlaka. Potnikom so svetovali, naj odložijo svoja potovanja, medtem ko strokovne ekipe na terenu poskušajo čim prej vzpostaviti normalno delovanje infrastrukture pod morjem. Incident je prizadel na tisoče potnikov, ki so ostali ujeti na postajah brez takojšnjih alternativnih možnosti prevoza.

Borza Chicago Mercantile Exchange (CME) je v zadnjih dneh leta 2025 zvišala maržne zahteve za terminske pogodbe na plemenite kovine, kar je sprožilo buren odziv na finančnih trgih. Zaradi te odločitve so cene srebra v enem dnevu padle za več kot devet odstotkov, medtem ko se je promptna cena srebra znižala za pet dolarjev. Podobne pritiske so občutile tudi druge plemenite kovine; zlato je izgubilo 50 dolarjev glede na dnevni vrh, paladij pa je strmoglavil za sedem odstotkov. Kljub trenutnemu popravku cen srebro na letni ravni še vedno beleži izjemno, več kot 150-odstotno rast, kar predstavlja najmočnejše leto za to kovino v zgodovini. Na valutnih trgih britanski funt ostaja pod pritiskom v razmerju do ameriškega dolarja, saj se par GBP/USD giblje okoli vrednosti 1,3460, kar nakazuje na slabljenje bikovskega trenda. Hkrati kriptovaluta cardano (ADA) kaže znake okrevanja po padcu na kritično podporno raven 0,35 dolarja. Tehnični kazalniki nakazujejo na morebiten 40-odstotni odboj vrednosti do januarja 2026, če bo digitalnemu sredstvu uspelo prebiti odporno raven pri 0,43 dolarja. Trgi plemenitih kovin in digitalnih naložb tako vstopajo v novo leto v znamenju povečane volatilnosti in prilagajanja regulatornim spremembam na vodilnih svetovnih borzah.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal ambiciozen načrt za leto 2026, s katerim želi izboljšati življenjski standard državljanov in zajeziti krizo visokih življenjskih stroškov. V okviru svoje novoletne kampanje, s katero nagovarja volivce, je premier obljubil, da bo olajšanje finančnih pritiskov na gospodinjstva prednostna naloga njegove vlade. Starmer je ob tem priznal, da je življenje za mnoge Britance trenutno težje, kot bi moralo biti, zato napoveduje vrsto ukrepov, ki bi neposredno vplivali na zmanjšanje dnevnih izdatkov prebivalstva. Med osrednjimi ukrepi, ki jih namerava izpostaviti med obiski po državi, sta zamrznitev cen železniških vozovnic in trošarin na gorivo. Strategija prihaja v času, ko se laburistična vlada sooča s političnim pritiskom in vzponom stranke Reform UK, ki izkorišča nezadovoljstvo volivcev nad gospodarskimi razmerami. Starmer poudarja, da pri prizadevanjih za znižanje stroškov ne bo popuščanja, saj želi s konkretnimi politikami povrniti zaupanje v dolgoročno gospodarsko stabilnost države.

Železniški promet skozi predor pod Rokavskim prelivom je bil danes zjutraj znova vzpostavljen, potem ko so torkove težave z električnim napajanjem povzročile popolno ustavitev povezav. Družba Eurostar, ki upravlja s hitrimi vlaki med Parizom in Londonom, je potrdila, da so napako na infrastrukturi odpravili, vendar potnike opozarja, da so čez dan še vedno možne zamude in posamezne odpovedi terminov. Tehnične motnje so povzročile precejšnje nevšečnosti na eni najpomembnejših prometnih osi v Evropi, saj so vlaki v torek ostali ustavljeni, kar je prizadelo na tisoče potnikov. Upravljavci infrastrukture so čez noč izvedli nujna popravila na napajalnem sistemu, da bi zagotovili varno nadaljevanje obratovanja. Kljub normalizaciji stanja podjetje Eurostar svetuje potnikom, naj pred odhodom na železniške postaje preverijo status svojih povezav.

Železniški promet skozi predor pod Rokavskim prelivom, ki povezuje celinsko Evropo in Združeno kraljestvo, so v sredo ponovno vzpostavili v obeh smereh. Operater predora Eurotunnel je sporočil, da 50-kilometrski podvodni tir spet obratuje s polno zmogljivostjo, potem ko je v torek prišlo do resnih motenj zaradi napake v električnem napajanju. Kljub ponovnemu odprtju proge pa prevoznik Eurostar opozarja na morebitne zamude in potnike poziva k previdnosti pri načrtovanju potovanj. Tehnične težave so povzročile obsežen kaos v potniškem prometu, saj so številni potniki na predvečer novega leta obtičali na vlakih ali železniških postajah v Parizu in Londonu. Medtem ko se razmere v predoru stabilizirajo, o težavah na železniškem omrežju poročajo tudi iz Nizozemske, kar dodatno zapleta mednarodne povezave v regiji. Prevozniki si prizadevajo čim prej normalizirati vozne rede, vendar bodo posledice torkovega izpada čutne še ves dan.

Družbi Eurostar in Le Shuttle sta včeraj preklicali vse železniške povezave med Londonom in celinsko Evropo zaradi resne napake na električnem omrežju v predoru pod Rokavskim prelivom. Težave, ki jih je povzročila okvara na nadzemnih električnih vodih, so dopolnile še težave z enim izmed vlakov, ki je obtičal v predoru. Zaradi incidenta so bili začasno ustavljeni vsi prevozi med Londonom in destinacijami v Franciji, Belgiji ter na Nizozemskem, kar je povzročilo potovalni kaos in na tisoče potnikov pustilo brez načrtovanih povezav. Posebej kritične so bile razmere na progah proti Nizozemski, kjer so bili odpovedani vsi vlaki, potniki pa so ostali ujeti na postajah brez neposrednih alternativ. Upravljalec predora in prevozniki si prizadevajo odpraviti tehnično napako, vendar so opozorili, da bodo motnje v prometu trajale dlje časa. Potnikom svetujejo, naj spremljajo posodobitve in po možnosti preložijo svoja potovanja, saj so terminali v Londonu in v bližini Calaisa močno obremenjeni.

Železniški prevoznik Eurostar je zaradi tehničnih težav v predoru pod Rokavskim prelivom začasno odpovedal vse potniške vlakovne povezave med Londonom ter Parizom, Brusljem in Amsterdamom. Težave so povzročile obsežen zastoj v prometu le dan pred praznovanjem novega leta, kar je na postaji St Pancras v Londonu pustilo na stotine potnikov, ki so nameravali potovati na celino. Po prvih informacijah so bile težave posledica poplav v enem izmed predorov na jugovzhodu Anglije, kar je onemogočilo varno obratovanje hitrih vlakov. Potnikom so svetovali, naj odložijo svoja potovanja, medtem ko so se upravljavci infrastrukture trudili odpraviti napako in izčrpati vodo iz poplavljenih delov proge. Incident je povzročil precejšnjo gospodarsko škodo in logistične preglavice za tisoče ljudi, ki so praznični konec tedna načrtovali v evropskih prestolnicah.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Rusija je v soboto izvedla napad z balističnimi raketami in droni na Kijev, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je zadel stanovanjske zgradbe in energetsko infrastrukturo. Zelenski se je pred srečanjem s Trumpom pogovarjal z evropskimi in kanadskimi voditelji.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Po prejemu ameriških predlogov je potekal telefonski pogovor med svetovalcem Vladimirja Putina, Jurijem Ušakovom, in člani ameriške administracije. Dmitrij Peskov je potrdil, da sta se Moskva in Washington dogovorila za nadaljevanje dialoga.

Na Floridi je potekalo srečanje med predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zelenski naj bi izrazil željo po povečanju pritiska ZDA na Rusijo, medtem ko naj Trump ne bi pričakoval pomembnih rezultatov od pogovorov. Po srečanju naj bi sledil telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Glavna tema pogovorov je bila situacija v Donbasu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Floridi srečal z Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Govorila sta tudi o ozemeljskih zahtevah Rusije. Pred srečanjem je Zelenski izrazil upanje glede končanja vojne.

Ukrajinske sile so s pomočjo britanskih raket Storm Shadow in domačih dolgonosnih dronov napadle več ruskih naftnih in plinskih obratov, so sporočili ukrajinski vojaški in varnostni uradniki. Napad je zadel tudi pomembno rusko naftno rafinerijo.

Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.

Obnovljeni poskusi ameriškega predsednika Donalda Trumpa za pridobitev Grenlandije so sprožili zaskrbljenost po Evropi in odprli vprašanja o prihodnosti NATA. Marco Rubio je napovedal srečanje z danskimi uradniki prihodnji teden, kjer bodo razpravljali o interesih ZDA glede Grenlandije.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike se je ob začetku leta 2026 znašlo v protislovnem položaju. Medtem ko je država v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležila robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast, je javni dolg januarja 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta mejnik je bil dosežen bistveno prej, kot so predvidevale strokovne institucije, kar je predvsem posledica obsežne porabe iz obdobja pandemije in naraščajočih stroškov servisiranja dolga. Letna plačila obresti so dosegla skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020. Fiskalno politiko predsednika Donalda Trumpa zaznamujejo tudi visoke carine, ki so se z začetnih 2,4 odstotka povzpele na povprečnih 16,8 odstotka, kar so najvišje stopnje po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v letu 2025 v zvezni proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati povzročili destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Podobni pritiski na javne finance so prisotni tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag 3 bilijonov funtov. Britansko gospodarstvo se spopada z dolgoročnimi posledicami bančne krize iz leta 2008, pandemije in energetske draginje, zaradi česar si bo vlada v naslednjih petih letih izposodila več kot 430 milijard funtov. Stroški obresti v Združenem kraljestvu so za fiskalno leto 2026-27 ocenjeni na 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun. Kljub statistični rasti v ZDA javnomnenjske raziskave kažejo na naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva glede prihodnosti, saj inflacijski pritiski in visoka zadolženost zmanjšujejo zaupanje v dolgoročno stabilnost.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel zgodovinsko mejo 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva predhodne napovedi fiskalnih institucij. Ta skokovit porast je predvsem posledica pretekle visoke porabe v času pandemije in hitro naraščajočih obresti, ki zdaj letno znašajo približno bilijon dolarjev. Kljub robustni gospodarski rasti, ki je v zadnjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, se ameriška javnost spopada z negotovostjo zaradi višjih življenjskih stroškov in protekcionistične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa, ki je povprečne carinske stopnje dvignila na najvišjo raven po letu 1935. Istočasno se s kritičnim povečanjem zadolženosti sooča tudi Velika Britanija, kjer bo javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijone funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, kar je desetkrat več kot na začetku tisočletja. Britansko ministrstvo za finance bo za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenilo kar 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun države. Obe velesili se tako spopadata z dolgoročnimi posledicami bančne krize, pandemije in energetske draginje, ki so njuni gospodarstvi potisnile na rob vzdržnosti.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 zabeležile rekordno višino javnega dolga, ki je presegel 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva prvotne napovedi finančnih institucij. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sicer beleži 4,3-odstotno rast, vendar visoki stroški servisiranja dolga, ki se približujejo bilijonu dolarjev letno, in agresivna carinska politika povzročajo negotovost pri potrošnikih. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 odstotka dvignile na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935, s čimer se destabilizirajo mednarodni trgovinski odnosi. Podobni pritiski so opazni tudi v Združenem kraljestvu, kjer bo državni dolg letos predvidoma presegel prag treh bilijonov funtov. Britanske javne finance se spopadajo s posledicami preteklih gospodarskih šokov, vključno s pandemijo in energetsko krizo, zaradi česar stroški obresti močno obremenjujejo državni proračun. Kancler načrtuje dodatno zadolževanje v višini več kot 430 milijard funtov v naslednjih petih letih, da bi pokril proračunske primanjkljaje, medtem ko stroški obresti že presegajo izdatke za obrambo.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, medtem ko se Velika Britanija pripravlja na preboj psihološke meje 3 bilijonov funtov dolga. V ZDA so stroški obresti na javni dolg v primerjavi z letom 2020 skoraj narasli na bilijon dolarjev letno, kar močno obremenjuje proračun. Administracija predsednika Donalda Trumpa je po prvem letu mandata zabeležila visoko gospodarsko rast v višini 4,3 odstotka, vendar so hkrati uvedene carine, ki v povprečju znašajo 16,8 odstotka, povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini. Podobne težave s fiskalno vzdržnostjo se pojavljajo v Veliki Britaniji, kjer bo dolg po napovedih kmalu presegel 100 odstotkov bruto domačega proizvoda. Glavni razlogi za povečano zadolževanje v obeh državah so posledice pandemije covida-19, energetska kriza in pretekla finančna nihanja. Britansko ministrstvo za finance v fiskalnem letu 2026-27 načrtuje porabo 135 milijard funtov zgolj za obresti, kar presega proračunska sredstva za obrambo. Kljub prihodkom iz carin se v ZDA povečuje zaskrbljenost prebivalstva nad prihodnjim gospodarskim položajem.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar je posledica dolgotrajnega kopičenja stroškov iz obdobja pandemije in naraščajočih obrestnih mer. Stroški servisiranja dolga so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar močno omejuje zvezni proračun. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v zadnjem četrtletju leta 2025 in povečanim prihodkom iz naslova carin, ki so pod administracijo Donalda Trumpa dosegle povprečno 16,8-odstotno stopnjo, med ameriškimi potrošniki narašča zaskrbljenost glede prihodnosti. Podobni pritiski so opazni v Združenem kraljestvu, kjer naj bi javni dolg letos prvič v zgodovini presegel mejo 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno z bančno krizo leta 2008 in energetsko krizo. Predvideni stroški za plačilo obresti v višini 135 milijard funtov za proračunsko leto 2026/27 že močno presegajo izdatke za obrambo. Kanclerka namerava v prihodnjih petih letih najeti za več kot 430 milijard funtov novih posojil, da bi pokrila primanjkljaje v javni blagajni, medtem ko dolg dosega skoraj 100 odstotkov nacionalnega dohodka.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, trenutno pa situacijo poslabšujejo letna plačila obresti, ki dosegajo bilijon dolarjev. V prvem letu mandata predsednika Donalda Trumpa je ameriško gospodarstvo sicer zabeležilo 4,3-odstotno rast v tretjem četrtletju leta 2025, vendar so se povprečne carinske stopnje dvignile na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v letu 2025 prinesle približno 200 milijard dolarjev dodatnih zveznih prihodkov, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodnih trgovinskih odnosih. Podobni pritiski na javne finance se pojavljajo tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag treh bilijonov funtov. Britanski dolg trenutno znaša 2,93 bilijona funtov, kar je dramatičen skok v primerjavi s 350 milijardami funtov ob začetku tisočletja. Napovedi Urada za proračunsko odgovornost (OBR) kažejo, da bo dolg do leta 2031 narasel na 3,5 bilijona funtov, kar pomeni desetkratno povečanje v treh desetletjih. Britanska zakladnica je za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenila 135 milijard funtov, kar znatno presega sredstva, namenjena obrambi. Obe državi se tako soočata s strukturnimi izzivi servisiranja dolga, ki omejujejo njun fiskalni prostor.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Severno poloblo je ob koncu leta 2025 zajel obsežen val arktičnega mraza, ki prinaša ekstremne zimske razmere v Veliko Britanijo, Grčijo in Združene države Amerike. V Veliki Britaniji so meteorologi izdali opozorila pred vdorom skandinavskega hladnega zraka, ki bi lahko na novoletni dan temperature spustil do -12 stopinj Celzija. Britanske zdravstvene oblasti so že aktivirale stopnjo pripravljenosti zaradi nevarnega mraza, medtem ko se na severu države in na Škotskem pripravljajo na obilne snežne padavine, ki jih prinaša območje nizkega zračnega tlaka iz Severnega morja. Podobne razmere vladajo v Grčiji, kjer se temperature ob vstopu v novo leto znižujejo za do 10 stopinj Celzija. Sneženje je že zajelo višje ležeče predele, napovedi pa kažejo, da se bodo snežne padavine do novega leta razširile tudi na nižine, vključno z okolico Aten. Močni severni vetrovi v Egejskem morju dodatno stopnjujejo občutek mraza. Medtem se v Združenih državah Amerike, zlasti v zveznih državah Alabama in Nova Mehika, spopadajo z nizkimi temperaturami in meglo, čeprav nekateri deli države pričakujejo postopno otoplitev v prvih dneh januarja. Vremenski sistemi, ki so se razvili ob koncu leta, povzročajo precejšnje težave v prometu in oskrbi z energijo na širšem območju severne poloble.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva prejšnje napovedi proračunskega urada, ki je takšno raven pričakoval šele leta 2030. Glavni vzroki za strmo rast koreninijo v obsežni porabi iz obdobja pandemije covida-19, hkrati pa letni stroški za obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar predstavlja kritično breme za zvezni proračun. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v tretjem četrtletju leta 2025 in povečanim prihodkom iz carin, ki so se pod administracijo Donalda Trumpa dvignile na povprečnih 16,8 odstotka, med ameriškimi državljani narašča zaskrbljenost glede prihodnosti. Podobni pritiski na javne finance so opazni tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi nacionalni dolg letos prvič presegel prag 3 bilijone britanskih funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, k čemur so prispevale zaporedne gospodarske krize, od bančnega zloma leta 2008 do energetske draginje. Stroški servisiranja dolga v Britaniji zdaj znatno presegajo izdatke za obrambo, kar obe velesili postavlja v negotov fiskalni položaj, ko obresti postajajo eden največjih proračunskih odhodkov.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanja pravnih in političnih pritiskov, ki segajo od poskusov rušenja post-Watergateovske protikorupcijske zakonodaje do tveganih naložb v umetno inteligenco. Njegova administracija se sooča z resnimi obtožbami o zlorabi zveznih sredstev za poplačilo političnih zaveznikov, zlasti prek zahtevkov po zakonu o odškodninski odgovornosti zvezne vlade (FTCA) za osebe, ki so bile vpletene v dogodke 6. januarja. Hkrati analitiki opozarja na morebitni pok naložbenega balona v tehnologijo umetne inteligence, kar bi lahko do konca leta 2026 resno ogrozilo Trumpovo gospodarsko agendo, od katere se predsednik že začenja distancirati. Na zunanjepolitičnem področju so se ponovno zaostrili odnosi z londonskim županom Sadiqom Khanom, medtem ko znotraj ZDA narašča nezadovoljstvo zaradi visokih življenjskih stroškov. Kljub Trumpovim trditvam o znižanju cen hrane in energije, podatki kažejo na nadaljevanje krize dostopnosti, ki jo dodatno poganjajo uvedene carine in prekinitve socialnih subvencij. Poleg tega se republikanska stranka spopada z notranjimi razkoli in finančnimi težavami, saj Trumpovi obsežni nabiralniški podvigi domnevno črpajo sredstva, namenjena vmesnim volitvam. Kritike so poletele tudi na predsednikov odnos do socialne varnosti, saj načrti za rušenje zveznih stavb simbolizirajo širša prizadevanja za krčenje javnih programov.